Plazovi v Vipavski dolini

Šolske obveznosti mi zadnje čase bolj ali manj onemogočajo normalno življenje in pogoste udeležbe na tekaških prireditvah. Pa to ne pomeni da sem se vdal v usodo in da le še čakam na svoj konec. Ne. Srečen sem, ker sem se lotil zanimivega, a hkrati zahtevnega in psiho-fizično izjemno napornega študija. Nekatere stvari, ki se jih učimo so sicer precej brez smisla. Vendar druge pa niso le same same po sebi zanimive, ampak so tudi zelo pomembne za varnost prebivalstva. Ena takih je študij zemeljskih plazov. Samo v Sloveniji je evidentiranih okrog 2500 aktivih plazov. Mi smo si v okviru terenskih ekskurzij ogledali nekaj najbolj pomembnih.

Hitra cesta čez Rebernice

Eno najbolj plazovitih območij v Sloveniji je severni del Vipavske doline pod Nanosom in Trnovskim gozdom. In kot po naključju tu čez pelje hitra cesta čez Rebernice. Ni naključje! Slovenski geologi (predvsem dr. Ribičič) so zaradi načrtovanja bodoče hitre ceste dobro raziskali južna pobočja Nanosa in Trnovskega gozda. V strokovnem mnenju so zaradi izredno slabih geoloških razmer strogo odsvetovali kakršnokoli gradnjo cest na tem območju. Poleg tega so predlagali, da bi trasa hitre ceste potekala ob južnem robu Vipavske doline, kjer so geološke razmere mnogo bolj ugodne. Torej gradbeniki očitno niso upoštevali strokovnega geološkega mnenj? Ne, so ga! Vendar na svoj način. Dosegli so, da se je gradnja hitre ceste začela na najbolj geotehnično neugodnem (celo nevarnem) terenu, kjer bodo stroške gradnje najbolj narasli zaradi NEPREDVIDENIH geoloških dejavnikov.

Staro cesto čez Rebernice je že odnesel plaz ( Foto: Erazem Dolžan)

Takole vam bom poenostavljeno opisal te “nepredvidene geološke razmere” severnega dela Vipavske doline. Vipavska dolina je v prečnem profilu pravzaprav ena zelo velika guba (sinklinala). Gubo gradi eocenski fliš (identičen, kot ga lahko vidite na naši obali). Danes je Vipavska dolina ravna samo za to, ker je koritasto dno sinklinale reka Vipava zasula z mladimi kvartarnimi sedimenti. Na severnem robu sinklinale oz. na severnem pobočju Vipavske doline pa so na fliš narinjeni (predvsem kredni) apnenci Trnovskega pokrova, ki gradijo celoten Nanos in Trnovski gozd. Ugodne razmere za nastanek plazov so zato, ker se v za vodo zelo prepustnih apnencih nabira ogromna količina vode, ki zamaka fliš. Fliš je sam po sebi sicer dokaj dober za gradnjo. Vendar v tem primeru pa ga velika količina vode z Nanosa in Trnovskega gozda dobesedno spreminjajo v židko blato, ki ustvarja drsne ploskve in pobočne tokove s katerimi v dolino drsi bolj ali manj celotno severno pobočje Vipavske doline.

Grušč, ki ga je odložil plaz selo- velikost delcev močno varira od frakcije pod milimetrom do skal velikosti hiše

Po sedmih letih dela in porabljenih astronomskih 221 milijonih Evrov (za primerjavo Esina misija v orbito okrog Venere –Venus Express je stala 220 milijonov €)  so gradbeniki hitro cesto čez Rebernice naposled dokončali. S tem denarjem bi lahko celo cestišče pozlatili z dvema milimetroma debelim slojem zlata. Problem plazenja so reševali predvsem z izjemno dragim sidranjem. To pomeni da so skozi plazove zvrtali globoke luknje do podlage, ki naj bi bila stabilna. Potem pa so v te vrtine namestili sidra, ki so pritrdila plazovino na “zdravo” kamnino v globini. Hud problem te metode je v tem primeru ta, da sidranje v prej stabilno kamnino v globini nehote ustvari nove drsne ploskve (ki jih je v flišu nešteto) po katerih se lahko sproži še večji plaz. Uganili ste! Kljub vsem tem dragim ukrepom pobočje še vedno močno plazi. Strokovnjaki se samo še sprašujejo kdaj se bo sprožil kak ogromen plaz.

Spremenjeno rastje na južnem pobočju Čavna zaznamuje ogromen odlomni rob plazu Selo

Takih je narava v Vipavski dolini vsekakor zmožna. Na ekskurziji smo si ogledali enega največjih (če ne največjega) znanih plazov pri nas. Gre za plaz Selo nad Črničami na južnem pobočju Čavna. Ta plaz je res gigantskih razsežnosti. Ob njegovi sprožitvi je v dolino sprožilo okoli 100 milijonov kubičnih metrov materiala oz. za primerjavo približno 70 plazov v Logu pod Mangartom, kar ustreza volumnu 40 Keopsovih piramid v Gizi. In seveda mimogrede – tudi čez ta plaz so speljali hitro cesto čez Rebernice.  To ni šlo za klasičen plaz, ampak za t.i. drobirski tok. Nekaj podobnega (samo v mnogo manjšem merilu!) se je zgodilo tudi v Logu pod Mangartom. Značilno za drobirske tokove je da se pobočje dobesedno utekočini. Drobirski tokovi lahko tečejo s hitrostjo nekaj 10 km/h in s seboj nosijo skale velike kot hiše. Najbolje si boste lahko predstavljali kako to zgleda, če si ogledate naslednji posnetek na You Tubu:

Primer drobirskega toku

V Plazu so našli ogromno zveriženih in razcefranih fosilnih borovcev. S pomočjo njih so naredili radiokarbonsko datacijo (C 14), ki pa žal seže premalo v preteklost in je podala zgolj odgovor, da je plaz zagotovo starejši od 42 000 let. Klub starosti plazu so njegove posledice še vedno vidne, saj je nanesel kar do 100 m debelo plast grušča. Material je celo dosegel in začasno zajezil reko Vipavo. Na južnem pobočju Čavna pa je še vedno viden odlomni rob plazu, saj je rastje na območju plazu drugačno, kot zunaj njega. Na plazu so se nazaj zarasli iglavci, med tem ko v okolici plazu prevladujejo listavci.

Fosilni les bora iz plazu Selo

Poleg plazu Selo v bližnji okolici najdemo plaz Slano blato, ki kljub sanacijam še vedno drsi in grozi vasi Lokavec. Trenutno meri 1290 m v dolžino. S seboj pa nosi 700 000 kubičnih metrov materiala. Že v času Avstro-Ogrske monarhije so prepovedali gradnjo na tem območju. Žal pa so se kasneje te ugotovitve pozabile in plaz zopet grozi hišam.

Stara cesta čez Rebernice bi bila lahko dober opomin (Foto: Erazem Dolžan)

Plazov na tem območju je še veliko. Vendar le zakaj bi vam o njih govoril, le zakaj vas bi dolgočasil, če pa se prav pri vseh pojavlja ista zgodba. Sprašujem se in žalosti me zakaj bodo verjetno morala spet trpeti človeška življenja preden nas bo končno izučilo?

Plaz Slano blato poskušajo ustaviti z obsežnim drenažnim sistemom ( Foto: Erazem Dolžan)

Lep geološki pozdrav,

Bojan Ambrožič

8 comments

Submit a comment

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s