Po bolj ali manj neuspešnem iskanju amonitev na južnih pobočjih Begunjščice, sem 22. novembra poskusil še na znanem najdišču Spodnja Počivala pri Javorniškem rovtu. Na fosile so tu naleteli, ko so kopali jarke ob potoku Javornik za cevovod Hidroelektrarne Javorniški rovt. Na celotnem širšem območju obstaja še več nahajališč na katerih so do sedaj našli najmanj štiri nove vrste in še več novih podvrst pretežno karbonske favne. Območje pa je najbolj znano po tem da gre za enega najlepših nahajališč trokrparjev v Evropi.

Karbonski glinavec nas preseneča že desetletja

Obe polovici glavonožca Atrinskia. Gre pravzaprav za najmanj dva različna primerka. Raze na sliki so posledice mojih (neuspešnih) poskusov da bi odbil kamnino, ki skriva pod seboj še slab centimeter fosila. Sam fosil pa dejansko predstavlja notranjost hišice glavonožca. Njegov celotni premer je bil okrog 78 mm.

Z geološki kladivom sem začel udrihati po zgornje karbonskem glinenem skrilavcu na edinem mestu, kjer je bila kamnina sploh vidna. To je bilo ob strugi potočka ob cevovodu. Kamnina se je lepo klala. Pravzaprav sem imel občutek, kot da odpiram neznano knjigo. Vsakič sem obe polovici skrbno pregledal, če je na njih kakšen tak vzorec, kot sem ga videl na slikah v knjigi Okamenelo življenje v Jeseniškem prostoru. Če ni bilo nič sem klal dalje, dokler kos kamnine ni bil pretanek da bi ga lahko obdeloval dalje. To sem (brez uspeha) počel že tako dolgo da sem se spraševal, če sploh “kopljem” na pravi lokaciji. Potem pa sem na razkolni ploskvi zagledal vzorec podoben koralam. Skrbno sem shranil obe polovici, da jih ne bi založil. Kasneje sem zagledal še en sumljivo “okrogel” vzorec, ki pa je bil tako neizrazit da sem si komaj upal trditi da gre za fosil. Vseeno sem ga shranil za vsak slučaj. Potem sem odnehal, saj so me roke že tako bolele da kladiva niti prijeti nisem več mogel. Za mano pa je nastal lep (visok) kup kamenja v katerem nisem prepoznal fosilov.

Profesor je prebrskal cele zbirke literature, da je naletel na tole skico glavonožca Artinskia Karpinsky, ki zelo spominja na mojo najdbo. Na žalost oz. na mojo srečo pa v nekaterih podrobnostih ujemanja ni – in gre zato mogoče za  novo vrsto.

Profesor je prebrskal cele zbirke literature, da je naletel na tole skico glavonožca Artinskia Karpinsky, ki zelo spominja na mojo najdbo. Na žalost oz. na mojo srečo pa v nekaterih podrobnostih ujemanja ni – in gre zato mogoče za  novo vrsto.

Pozitiv in negativ drugega glavonožca. Njegov premer je 24 x 21 mm. Jasno so vidni prekati po katerih se je amonit selil navzven medtem, ko je rasel. Živel je pred približno 330 milijoni let. Takrat še celo nadceline Pangeje ni bilo.
Lep paleontološki pozdrav,

Bojan Ambrožič