Letos sem se vpisal v alpinistično šolo, ki jo organizira Alpinistični odsek Planinskega društva Radovljica. Po predavanja in nekaj “suhih vajah” vrvne tehnike v telovadnici, smo se tokrat prvič zares dotaknili alpinizma oz. gora.
Koča pri izviru Završnice.
Rekordna količina padavin v decembru je v nižinah povzročala poplave in zemeljske plazove. V gorah pa je skorajda neprenehno snežilo in naneslo debelo snežno odejo. V zahodnih Julijcih (Kanin) celo prek sedem metrov. Brez smuči so ta področja praktično neprehodna. Zato je šola potekala v nekoliko nižji Koči pri izviru Završnice. Prvi dan so potekale praktične delavnice. Ocenjevali smo nevarnosti plazov po norveški in švicarski metodi, izvajali varovanje ter spust ob vrvi v snegu, iskanje ponesrečencev z lavinsko žolno in sondiranjem ter najzabavnejše- zaustavljanje s cepinom. Najkrajši dan v letu je hitro zamenjala noč. Zbrali se je še okoli 30 članov AO Radovljica. Sledila je zabava, ki se je zavlekla pozno v jutro. Večer nam je še dodatno popestrilo predavanje Klemena Sladiča o letošnji uspešni odpravi Radovljičanov v Perujske Ande – Kordiljero Blanco.
Začetek najkrajše noči v letu
Jutro, katerega si večina ni želela po krepko prekrokani noči, je prehitro nastopilo in postreglo z mrzlim vetrom. Smučarji so se odpravili presmučat osrednjo grapo Begunjščice. Mi peš pa smo se namenili nagazit na Palec. Vendar se ni tako hudo prediralo. Večino časa le do gležnjev. Nekajkrat pa smo se do pasu pogreznili v pršič. Bilo ga je toliko, da bi lahko plaval. Vseeno se nismo hoteli zaman truditi in smo vrezali direktno gaz v dolino Suho Rušje, namesto da bi se vračali prav do Zelenice. Veter je tod nanesel velike zamete snega, podobne sipinam, tako da je človek dobil občutek, da je stopil v puščavo – le da je ta bela.
Dolina Suho rušje, zadaj Begunjščica
V zatrepu doline – pod Žlebom smo z norveško metodo preverili stabilnost snežne podlage. Zgornjih 10 cm snežne podlage, se je pod vplivom precejšnje sile speljalo v obliki klože. A smo presodili, da nas pohodnike bo že zdržalo, smučarja bi pa bila lahko že nevarnejša. Sploh na pobočjih strmejših od 45° sneg še ni dovolj siguren. Drugače pa so snežne razmere idealne. Zaradi obilice snega so zalile številne grape, ki so raj turnim in alpinističnim smučarjem.
Skalni skok
Utrinka z vzpona
Po melišču do zahodnega grebena Palca ni bilo težav. Potem pa smo naleteli na 10 m visok skok s koder je bil odpihnjen skorajda ves sneg. Sploh pri sestopu smo zelo previdno stopali tam čez. Zaradi odličnih vremenskih razmer smo z vrha imeli nor razgled na Slovenske in Avstrijske Karavanke.
Gasilska na vrhu Palca. Snega je toliko, da je dobršen del križa pod snegom.
V sneg popolnoma okovana Vrtača
Lep “alpinistični” pozdrav,
Bojan Ambrožič
O madona… kuk snegaa
Všeč mi jeVšeč mi je
Bojan svaka ti čast dobr blog in še boljše slike, upam da bo nasljedni blog o smučanju na Heiligenblutu :P
Všeč mi jeVšeč mi je
bojči svaka čast!!!
Všeč mi jeVšeč mi je
No takrat sem vam pa jaz kuhal 😀
Všeč mi jeVšeč mi je
Me veseli… …. in to da vam spomin seže tako daleč 🙂
Všeč mi jeVšeč mi je