Asteroid 2004 MN4 99942 Apofis

Asteroid Apofis že od samega odkritja (leta 2004) bolj ali manj neupravičeno buri duhove. Vsekakor pa dovolj, da si ga bomo malce bolj podrobno ogledali.

Zajeta slika

Model Apofisa po radarskih opazovanjih


Ob odkritju leta 2004 je postal znan, kot najnevarnejši asteroid v zgodovini sodobnega človeka. Zato so ga poimenovali z Grškem imenom (Apofis) za starodavnega Egipčanskega kačjega boga uničevalca –boga kaosa in teme – Apepa. Pravzaprav je bolj verjetno, daj je dobil ime po Apophisu – zlobnemu junaku iz znanstveno fantastične serije Staragate SG-1, ker sta dva izmed odkriteljev- Roy Tucker in David Tholen  oboževalca te serije.


fdsfs

Apep med hieroglifi


Začasno oznako 2004 MN4 je dobil takoj ob odkritju in se nanaša predvsem na čas odkritja. Oznaka 99942 pa pomeni zaporedno številko določitve orbite in dokončnega poimenovanja asteroida, pa tudi kot številko v katalogu Minor planet centra.


vcbcvb

Apofis je “zvezdica” v sredini, ki se premika


Asteroid je bil odkrit 19. junija 2004, s Kit Peak-škim observatorijem, v okviru projekta iskanja asteroidov,Havajske univerze s strani (zgoraj omenjenih) Tuckerja in Thoulena ter Fabrizija Bernardija.  Od takrat je bil opazovan kar 738 krat, med drugim z radijskim teleskopom Arecibo s katerim so določili profil in velikost asteroida.


dsfdss

Kitt Peak

Na podlagi tega so ugotovili da gre za 270-metrski asteroid, izrazito sploščene oblike (mogoče malce spominja na manjšega Erosa)  z maso koli 27 000 ton. Spada med asteroide – vrste Atena, ki se gibljejo po tirnici primarno znotraj Zemljine orbite. Konkretna ta asteroid seka zemljino tirnico dvakrat. Prvič se to dogodi okoli 13. aprila in drugič okrog 1. decembra. Zato se potencialni trki nanizani le okoli teh dveh dni v naslednjih desetletjih. Orbita je za 3 ° nagnjena glede na Zemljino orbito. Asteroid pa se po njej giblje s podobno hitrostjo, kot Zemlja – 30,7 km/s.


VERJETNOST KOLIZIJE:

Takoj ob odkritju, ko je bila orbita zaradi premalo opazovanj še premalo natančno izračunana je bila možnost za trk z Zemljo (na petek) 13. aprila 2029 kar 0,4 % ( v javnosti je bilo objavljeno da je bila »le« 0,3 %). Pravzaprav realno gledano zelo malo, a največ do takrat. Dovolj da je prvič v zgodovini nevarnost, da asteroid  pade na Zemljo večja, kot 1 po Torinski deset stopenjski lestvici. Do 27. decembra so opravili skupno že 176 opazovanj na podlagi katerih je bila možnost za kolizijo z Zemljo že kar kritičnih 2,7%. Za tem so se opazovanja vrstila in do januarja 2005 je bila vsaka minimalna možnost padca asteroida izključena. Postalo pa je jasno, da se bo asteroid Zemlji tega dne dovolj približal, da mu bo Zemlja s svojo gravitacijo rahlo spremenila orbito. Letel bo na razdalji okrog 40 000 km od Zemlje oz. celo pod orbito geostacionarnih satelitov.

2004mn4-2

Igra Apofisa in Zemlje od oktobra leta 2028 do julija 2029

Javnost je letos spet razburil 13 letni Nico Marquardt, ki je trdil da je izračunal, da če se asteroid zaletel v enega izmed satelitov, da bo skrenil z orbite in se zaletel leta 2036 v Zemljo. Ampak to je enako, kot bi voznik kamiona trdil, da mu zanese tovornjak s ceste, ko se v njegovo vetrobransko steklo zaleti hrošč. Res pa bo tistega dne izjemna priložnost za vse astronome, saj bo asteroid viden s prostim očesom (tudi v Evropi). Svetil bo s 3,3 magnitudo (svetlost zvezd v asterizmu Velikega voza), saj se tako velik asteroid tako blizu Zemlji približa povprečno enkrat na 1300 let.


Drugič je bila javnost letos razburjena, ko so mediji nekako izvrtali da obstaja možnost padca še za leto 2036 . To deloma drži. Vendar je možnost za kaj takega »astronomsko majhna« – zgolj 1 v 233 000 oz. 0,00043 %.  Razlog da še ni izključena je samo v tem, ker ni točno izračunano koliko se bo Apofis Zemlji približal 7 let prej. Podobno velja še za leta 2056, 2068, 2076 in 2103, ko je verjetnost trka med 0,000022 % in 0,00001 %. Torej ni nobenega razloga za strah. Asteroid bo letel relativno blizu, a bo zagotovo zgrešil Zemljo!

  • Večjo nevarnost, kot sam asteroid, predstavljajo javnosti naši mediji, saj povsem neupravičeno razširjajo paniko med ljudi. Ti vsake toliko časa (oz. vsaj enkrat letno) objavijo kakšno povsem zgrešeno novico o tem kako je Apofis nevaren asteroid in kako velika nevarnost je da apne na Zemljo. Dolgo sem se spraševal zakaj to počno. Vendar mi je počasi postalo jasno da to počno namenoma zato da si dvigajo branost oz. gledanost spletnih strani. Pač ljudi je najlažje “držati” s strahom. Poleg tega pa zraven članka prodajo še sveženj reklam, ker so te novice v primerjavi z drugimi astronomski nenavadno dobro brane. Ni mi vseeno za takšne medijske zlorabe, zato navajam seznam nekaj primerov (izmed preštevilnih) povsem zgrešenih objav o Apofisu v naših medijih.


cvxcvxc

Točke na Zemlji kamor lahko pade asteroid leta 2036


Zanimivo pa si je še ogledati kakšne bi bile posledice, če bi asteroid res padel. Obstaja programček Univerze v Arizoni, ki na podlagi modela računa posledice padcev asteroidov.


Rezultati so:

  • sprostilo bi se energija enaka eksploziji 200 megaton TNT-ja (Nasini izračuni ocenjujejo celo 880 ton – torej so posledice, kot ji ocenjuje ta program verjetno nekoliko podcenjene)
  • nastal bi krater premera 3 km in globine 600 m
  • potres 6,1 stopnje po Richatarjevi  lestvici
  • 20 km od centra padca bi slišali pok z glasnostjo 100 dB

Viri:

Primeri nabolj neumnih objav v medijih:


cxvx

Najbolj me jezijo slike ob internetnih in časopisnih člankih. V vseh treh primerih (iz internetnih občil) gre za asteroide nesorazmerno kataklizmičnih razsežnosti. Na zadnjem posnetku pa je “pravi” 15 kilometrski asteroid 243 Ida, s svojim 1 km velikim satelitom Daktilom (tudi asteroidi imajo lahko lune).  Ta asteroid je 60 krat večji od Apofisa (že sam Daktil pa 5krat).

Lep astronomski pozdrav

Bojan Ambrožič

Submit a comment

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.