Bush navsezadnje ni bil tako varen, kot si je mislil

Ameriški predsednik, George Walker Bush, se je v preteklih dneh že drugič sprehodil skozi našo lepo »Deželo na sončni strani Alp. Dejal je mu je tu tako všeč, da se bo verjetno kdaj vrnil, kot turist. Torej naš Jurij Pešec Grm (kot bi ga lahko poslovenili) zaupa v varnost Slovenije. Še bolj, kot novinarji, kot smo to ugotovili v enem zadnjih člankov.

 

Vstop v notranjost viadukta


Kljub temu je v Slovenijo vstopil, kot najbolj varovana osebnost na svetu. Priletel z Boingom 747-200 – Air Force One-om – v spremstvu dveh vojaških lovcev iz bližnjega oporišča NATA v Avianu. Letališče pa so stražili pripadniki Ameriških tajnih agencij in celo specialci poskriti po pšeničnih poljih v okolici Kranja. Po cesti pa so ga prepeljali na Brdo v koloni blindiranih vozil in spremstvu policije. Vso hrana, preden jo je zaužil, je šla na analizo in se je testirala proti pesticidom in ostalim strupom. Če pa bi do atentata vseeno prišlo pa je nanj na Brdu ves čas čakal helikopter, ki bi ga nemudoma odpeljal v ljubljanski klinični center, ki pa je bil prav tako na tak primer dobro pripravljen. Ne moremo si predstavljati koliko stane takšno varovanje, ampak v tujini gredo s tem še dlje. V Nemčiji imajo na primer še celo najete potapljače, ki pregledujejo ribnike. Da o protibombno pregledani kanalizaciji, mobilnih raketnih silosih za zračno obrambo ter centurijah policistov sploh ne govorim, …

 

Vendar, če bi naš Jurij vedel, da v Predosljah – vasi tik ob Gradu Brdu – domuje strelsko društvo s sami odličnimi strelci, ne vem če bi tako mirno spal. Šalo na stran. Tudi sam sem skupaj z bratom, dan po Bushevem odhodu, na nek način dokazal, da Američani mogoče niso mislili popolnoma na vse.

 

Ogromen prostor v notranjosti

 Ljubno je vas, ki se ponaša trenutno kar z istoimenskim tunelom ter viaduktom. Novejši krak slednjega, je popolnoma nov in odprt za motorni promet šele nekaj mesecev. Viadukti so v osnovi skupaj spojeni votli vodoravni in navpični nosilci. Tudi ta ni nič drugačen. Votlost omogoča pregledovanje stanja in staranja viadukta od znotraj.  Vstop vanj pa je dovoljen le gradbenim inženirjem. Pred nepooblaščenimi vstopi pa je zaščiten z jeklenimi vrati, ki so zaklenjena z »žabco«. Na noben način nisva z bratom vandala, pa sva vseeno (po naključju našla) miroljuben vhod v viadukt. Pravzaprav sta celo dva. Po en na vsakem koncu viadukta.

Na drugi strani ven

Gre za približno 50 cm visoko in 4 m široko špranjo oz .režo, ki leži ob nosilcu, ki nosi viadukt. Ta reža je verjetno tam zaradi raztezanja viadukta. Na tem mestu je tudi nameščena naprava, ki mere raztezanje in krčenje le tega. Ob najinem prihodu je bil viadukt 5 cm daljši. Skozi špranjo se najlažje prebiješ tako, da se po »jamarsko« vališ po trebuhu. Po dobrem metru valjenja si sicer ves blaten, ampak  se prebiješ do železne lestve, po kateri se povzpneš še en meter višje v notranjost cestišča viadukta. Viadukt ima ogromno lukenj, kar spusti dovolj svetlobe za hojo tudi brez baterijske svetilke. Vseeno pa jo priporočam, saj je na mestih kjer je cestišče spojeno s stebrom nekakšen hribček. Tam pa je »strop« tako nizek, da se lahko butneš z glavo. Jaz sem se sicer rešil tudi tega problema, ker sem nosil čelado. Verjetno sva z bratom prva Ljubenčana, ki nama je uspelo prečkati viadukt od spodaj. Kako dolgo pa se bo to dalo še izvajati pa lahko zgolj ugibamo. Lahko se kaj hitro zgodi, da še ta dva edina smotrna vhoda zamrežijo. Zato pohitite.

 

Viadukt Ljubno

 

Sprašujem pa se, če so protibombno pregledali pred Bushevim prihodom tudi ta viadukt in njegova soseda viadukta Peračica in Lešnica.

Pravi namen današnjega potepa pa je bil ta, da sem dobil nov plezalni pas in samovarovalni komplet. Zato sem se ga takoj odločil preizkusiti in se odpravil najprej do starega viadukta Peračica, ki naj bi po mojem predvidevanju imela v svojih 50 m visokih votlih stebrih železne lestve. Kot nalašč za simulacijo plzeanja po italijanskih ferratah.  Žal se je lestev nahajala le v najnižjem stebru. S plezanjem po 50 m dolgi navpični lestvi pa ni bilo nič, ker jo paradoksalno po mojem mišljenju, ravno najvišji steber ni imel.

Lep pozdrav

Bojan Ambrožič

Submit a comment

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.